[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ne, svojega ãloveka, rodov pastirja.«
»Lalala, lalala, lalala!«
Pod topol je prikrilil in pripel ·krjanãek. Koj za njim
so pri0 le Zorna Kalina, Zlatolasa Lipa in Zvesta ârno-
glavka. Kalina je prinesla v naroãju Zlatolase hãerkico.
278
BOBRI 3: VRH BESeDA
Pokazala je otroka Ostrorogemu: »Poglej, gospodar na0
in glavar! Kakor lipov ovet!«
»Zato smo ji dali ime Dravska RoÏa.« Ne veã vitki
Zlatolasi, saj je imela sedaj z vsemi drugimi vred dovolj
jesti, se je od materinskega zadovoljstva kar samo sme-
jalo.
»Lej jo, lej, RoÏico!« Jelen je prijel dekliãa za polna
liãeca. »Saj hoãe0 biti kar podobna Jezerni RoÏi. Posta-
ni kdaj tudi ti mati velikemu rodu!«
»âe si Ïejen, poglavar.« ârnoglavka je ponudila Os-
trorogemu poln vrã pravkar namolÏenega mleka.
»O, Zvesta!« Ostrorogi se je drugi Srnjakovi Ïeni na-
smejal, kakor bi bila iz najbolj ugledne druÏine. »âe
prav vidim, postane0 tudi ti skoraj mati.«
»Da,« je pritrdil Oprezni, »smo se Ïe dogovorili. âe
bo sin, bo deleÏen vseh pravic prvorojenca.«
»Prav!« je prikimal Ostrorogi: »ârnoglavka tudi to za-
sluÏi. Îivljenje je tvegala, da ni mogla Ko0 ata Jelka s po-
moãjo ãrnolasih vzhodnjakov ugonobiti na0 ega rodu.
Smrdljivci!«
»Ime mu pa damo Obdravski Jelen, tebi v spomin,
gospodar na0 in glavar. Na, odÏejaj se!« Zvesta je dala
lepo okra0 en vrã Ostrorogemu. V globokih poÏirkih je
pil starec 0 e gorko mleko.
Preden je Ostrorogi vrã odstavil, je Oprezni vstal, se
zagledal v daljavo in prisluhnil. Res je bilo. Prav je videl.
279
BOBRI 3: VRH BESeDA
Svizec je gnal ãrede. Îe je bilo ãuti njegove rezke brliz-
ge. Ostrorogi in Srnjak sta od0 la naproti. Îenske pa so
sedle pod topol in ãakale.
»Kaj pa je to?« Jelen se je ustavil in gledal. Nekaj bu0
se mu je zdelo zaãuda 0 irokih in neokretnih. Pa sta kma-
lu ugotoviila z Opreznim, da neso tovore.
»Ta, ta, ta,« se je ãudil Ostrorogi. »Da si je mladec
tako podvrgel Ïivad. Naka!»
»Na trdini bo paã moralo govedo nadomestiti dre-
vak,« je odgovoril Srnjak oãetu, ki domiselnega mladca
kar prehvaliti ni mogel.
Okrog seli0 ãa, kateremu je gospodaril Oprezni
Srnjak, 0 e nikoli ni poleglo toliko Ïivine k poãitku kakor
ta veãer.
Na splavih, ki jih je bil stesal in zvezal Izvedeni Lesar,
so naslednje dni prepeljali Ostrorogega ãrede na jutranji
breg Drave. Ko so bile spet vse zbrane, so jih pognali v
brezmejne planjave, proti jezeru sredi brezkonãne rav-
nine. Opiraje se na topori0 ãe sulice, je zadnji hodil za
svojo 0 tevilno Ïivino, za bu0 ami in kozami, za jarci in
pra0 iãi Ostrorogi Jelen. ·e njegova psica Renãa s petimi
mladiãi vred je tekala pred njim.
280
BOBRI 3: VRH BESeDA
VISOKA GOMILA
krog premnogih naselij, v nedogled posejanih po
Onarahlo vzvalovljeni ravnini, je po dolgi in trdi
zimi zemlja spet ozelenela. ·tevilne ãrede so se pasle v
daljavi. Naokrog se je vsepovsod kadilo, kakor bi diha-
lo na novo obsejano polje. Prav daleã zadaj so iz Blatne-
ga jezera vstajale prosojne megle.
Opiraje se ob moãno palico, je ves skljuãen bolj pri-
lezel kakor pa pri0 el na nizko vzboklino poleg najveãje-
ga seli0 ãa Ostrorogi Jelen. Rad se je hodil gret na sonce,
0 e raj0 i pa je gledal in poslu0 al vrveÏ okrog sebe.
Ves upehan je Ostrorogi trudoma sedel. Pot v konec
Dolge doline in nazaj bi ga njega dni ne bila tako ugna-
la, kakor ga je sedaj teh nekaj korakov. Leta, leta! Jelen
ne bi znal povedati, katero spomlad je priãel preÏivlja-
ti. Kdo drugi pa 0 e manj. Le to so vsi vedeli, da je Ostro-
rogi dosegel starost, kakr0 no redkokdo doÏivi. Saj je bil
Ïe Drzni Jastreb, umrlega Vztrajnega Volka sin, ves siv.
SneÏnobeloglavi starec je zameÏal in se najprej od-
sopel. Omotica se ga je lotevala, pa jo je premagal. Ne.
Zadnje ãase se Ostrorogi ni poãutil dobro. Bo menda le
skoraj treba oditi za Jezerno RoÏo in za Zorno Kalino in
281
BOBRI 3: VRH BESeDA
za prenekaterim svojim otrokom, vnukom in pravnuko-
ni in tudi Ïe njihovimi otroki. Saj vseh niti veã ne pozna
ne, toliko jih je. Res. Razrasel se je v rod, da ga bo skoraj
kakor listja in trave. Na Velikem jezeru pa bi shiral. Saj
se je celo Okretni Lipan umaknil v konec Dolge doline,
da ima lovi0 ãe kar okrog sebe. In go0 ãave je skrãil in Ïita
seje in mir ima pred tujci. Ne Ïivi bogato, Ïivi pa svo-
bodno in v krajih, na katere se je bil navezal.
Brestovi, ti so pa bolj tiãi. Rudo kopljejo, jo tope in
kujejo in kupãujejo in dobro Ïive. Niti po odpravah jim
ni treba hoditi. Preradi pridejo drugi do njih.
Koli0 ãe pod RoÏnim hribom pa je zapu0 ãeno in raz-
pada. Mi0 i se pode po njem in veter razna0 a strehe in
meãe slemena v vodo.
Razgledni brest na vrhu RoÏnega hriba so Turovci iz
jeze zasekali. Posu0 il se je. Prav! Zato se jim niã bolje ne
godi. Tujcem morajo sluÏiti, ãe hoãejo borno Ïiveti. Je bil
Ostrorogi Jelen le prav napovedal.
Najbolj jo je udel Oprezni Srnjak. Hitro se razra0 ãa in
najveã si lahko privo0 ãi. Vsega pridela dovolj. Celo trsje
je zasadil in svoje vino pije. Za nameãek mu je pa zlato,
ki ga izpira iz prodov Drave.
»Mi pa smo se tukaj v zemljo zagrizli. Zemlja! Zem-
lja! Zemlja!«
Ostrorogi je glasno spregovoril, dvignil trudno glavo [ Pobierz całość w formacie PDF ]

zanotowane.pl

doc.pisz.pl

pdf.pisz.pl

skierniewice.pev.pl